v uredništvu spletne strani www.dzamija.com smo opravili naključni računalniški žreb, med vsemi komentatorji na sporočila in komentatorji zbranimi na forumu.

Zmagovalec, ki prejme Koran preveden v slovenski jezik, je Andrej.

Čestitke!

Povej svoje mnenje v komentarju ali na forumu, sodeluj v debati in prav ti lahko osvojiš zanimivo nagradno.

Med vsemi komentarji na sporočila in komentarji na forumu bomo 15. februarja izžrebali nekoga, ki bo prejel koran preveden v slovenščino.

Še enkrat prosimo, da se držite kulturnega dialoga, saj bodo kakršnikoli komentarji, ki bodo vzpodbujali k nasilju, odstranjeni in v nagradni igri ne bodo sodelovali.

S pričetkom leta 197o, ko so se začela prvi premiki do 2002, nato pa za vsako leto posebej:

2003

2004

2005

2006

2007

2008

V celotni kronologiji boste našli zanimive podrobnosti glavnih akterjev, citate in dramatične preobrate… Po tej resnični in kruti zgodbi, ki smo jo uredili na www.dzamija.com pa se ze pogovarjamo z glavnimi akterji Bollywooda o snemanju filma z največjim proračunom v Sloveniji doslej.

Kakšno pa je vaše mnenje glede posameznih dogodkov? Podajte svoje mnenje o izgradnji Džamije v komentarju ali na forumu.

Islamska skupnost v Sloveniji je korak bližje prvi džamiji v Sloveniji. Ljubljanski mestni svet je z 31 glasovi za in enim proti sprejel dopolnjeni osnutek prostorskega načrta za Islamski versko kulturni center ob Parmovi ulici. Glavni objekt naj bi bil visok do 12 metrov, molilnica do 24 metrov, minaret pa najverjetneje do 40 metrov.

26. 11. 2008:

Potem ko so muslimani le dobili zeleno luč za džamijo, se je spet zapletlo. Zaradi 40 metrov visokega minareta sredi prestolnice je mestni svetnik Mihael Jarc začel zbirati podpise za referendum o gradnji minareta ob džamiji.

28. 11. 2008:

Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič zahteva sklic izredne seje komisije DZ za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. Tam bi med drugim obravnavali tudi načrtovano gradnjo islamskega centra v Ljubljani.

2. 12. 2008:

Ljubljanski svetnik Mihael Jarc je v šestih dneh zbral potrebnih 100 podpisov za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma o odloku o gradnji džamije. Referendumsko vprašanje se glasi: Ali ste za to, da se v predlogu odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja BO 1/1 Lesnina, ŠT 1/1 območje ŽG in ŠO 1/1 Kurilnica (za islamski versko-kulturni center) v 11. členu črta besede “in en minaret”, v 13. členu v točki 3. pa se črta tretja alineja, ki se glasi “višina minareta je lahko največ 40 metrov”?. Kot je pojasnil Jarc (Lista za čisto pitno vodo), bodo referendumsko vprašanje verjetno razširili še na dele 9. člena odloka, ki opredeljujejo namembnost objekta oziroma objektov in arhitekturo.

9. 12. 2008:

Ljubljanski svetnik Mihael Jarc je v vložišču Mestne občine Ljubljana vložil pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o delih prostorskega akta za gradnjo džamije in zahtevo za razpis referenduma.

16. 12. 2008:

Ljubljanski mestni svetnik Mihael Jarc bo lahko v osmih dneh dopolnil pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o delih prostorskega akta za gradnjo džamije. Vendar pa je župan Zoran Janković, že napovedal, da referenduma ne bo razpisal.

24. 12. 2008:

Župan Ljubljane Zoran Janković in slovenski mufti Nedžad Grabus sta podpisala pogodbo o prodaji zemljišča za izgradnjo islamskega kulturnega centra.
Grabus se je županu zahvalil, ker je uresničil svojo obljubo iz predvolilnega časa, zahvalil pa se je tudi aktivistom islamske skupnosti, donatorjem in odvetniški pisarni Senica, ki so pomagali uresničiti nakup zemljišča. Pojasnil je, da je islamska skupnost z donacijami za nakup zbrala že več kot 1,6 milijona evrov, od banke pa je že dobila odobritev za kredit.

30. 12. 2008:

Ljubljanski župan Zoran Janković je danes dejal, da mestni svetnik Mihael Jarc vloge za pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o delih prostorskega akta za gradnjo džamije ter zahteve za razpis referenduma ni v celoti dopolnil, zato ni dobil soglasja za pričetek zbiranja podpisov.

31. 12. 2008:

Islamska skupnost v Sloveniji je postala lastnik 11.364 kvadratnih metrov zemljišča, predvidenega za izgradnjo džamije. Na predbožični dan so z Mestno občino Ljubljana sklenili pogodbo o nakupu zemljišča med Parmovo in Kurilniško ulico v Ljubljani, pod katero sta se podpisala mufti Nedžad Grabus in župan Zoran Janković. Rok plačila je bil osem delovnih dni, islamska skupnost pa je pravočasno dobila potrebne štiri milijone evrov za kupnino, obenem pa so vzeli še posojilo v višini 2,6 milijona evrov.

Smo pri kronološkem pregledu kaj izpustili? Imate informacije, ki jih na tej strani ni, pa so pomembne? Pišite nam!

Ljubljanski župan Zoran Janković in mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus sta podpisala pismo o nameri med MOL in Islamsko skupnostjo v Sloveniji glede prodaje zemljišč, potrebnih za gradnjo islamskega kulturnega centra. Kot je ob podpisu povedal Janković, MOL s tem dela prvi korak k rešitvi problema islamske skupnosti. Sicer pa predvideva, da bodo tej skupnosti vsa zemljišča na voljo do septembra istega leta.

Smo pri kronološkem pregledu kaj izpustili? Imate informacije, ki jih na tej strani ni, pa so pomembne? Pišite nam!

Prebivalci levega brega Malega Grabna na Viču so na ljubljanskem okrožnem sodišču vložili predlog za izdajo začasne odredbe. Z njo bi Mestni občini Ljubljana (MOL) ter ministrstvu za okolje in prostor do sprejetja in izvedbe državnega lokacijskega načrta prepovedali odtujiti ali kakor koli drugače razpolagati s približno 16.000 kvadratnimi metri zemljišča ob Cesti dveh cesarjev, ki ga je MOL z odlokom namenila za gradnjo islamskega verskega in kulturnega središča z džamijo, poroča časnik Delo.

2. 2. 2006:

Ljubljansko okrožno sodišče je potrdilo, da se postopek za prodajo zemljišča, kjer naj bi zgradili džamijo lahko nemoteno nadaljuje.

11. 9. 2006:

Ljubljanski mestni svetniki niso sprejeli odločitve o prodaji zemljišča. Na ponedeljkovem nadaljevanju julijske seje je morala županja Danica Simšič zaradi nesklepčnosti sejo prekiniti. Ugotavljanje sklepčnosti je zahteval svetnik Liste za čisto pitno vodo Mihael Jarc. Svojo navzočnost pa je prijavilo 21 svetnikov, kar je dva premalo.

18. 9 . 2006:

Na MOL so pred začetkom 50. izredne seje ljubljanskega mestnega sveta prejeli grozilno pismo Slovenskih orlov, ki so zagrozili, da bodo v skrajnem primeru likvidirali nekaj gorečih zagovornikov gradnje džamije, članov ljubljanskega mestnega sveta. Svetniki so kljub temu začeli z izredno sejo, na kateri naj bi obravnavali tudi program prodaje zemljišča za džamijo.

14. 12. 2006:

Mestni hiši sta se sestala novi ljubljanski župan Zoran Janković in mufti v Sloveniji Nedžad Grabus in se prvič uradno pogovarjala o novi lokaciji za džamijo, ki bi lahko stala na zemljišču ob križišču Kurilniške in Parmove ulice za Bežigradom. Grabus je bil z novo predlagano lokacijo zadovoljen.

18. 12. 2006:

Islamska skupnost je sporočila, da je po srečanju muftija Islamske skupnosti v RS Nedžada Grabusa z županom Mestne občine Ljubljana Zoranom Jankovićem, izredno zasedal Mešihat Islamske skupnosti. Župan Zoran Janković in mufti Nedžad Grabus.

Mešihat je sprejel sklep, da Islamska skupnost v RS soglaša z vsemi aktivnostmi v zvezi z izgradnjo džamije na Kurilniški ulici v Ljubljani. Ob tem še dodajajo, da se strinjajo z gradnjo džamije pod pogojem, da bodo postopki stekli, kot je bilo dogovorjeno, ter da je zemljišče, ki je predvideno za izgradnjo Islamskega kulturnega centra prosto vseh bremen.

Smo pri kronološkem pregledu kaj izpustili? Imate informacije, ki jih na tej strani ni, pa so pomembne? Pišite nam!

Da bi določili meje zemljišča in postavili mejnike, morata soglasje k meji dati dva soseda, ki tega nočeta storiti. Soglasja o meji namreč na ustni obravnavi z mestno občino Ljubljana niso dosegli. Na geodetski upravi RS trenutno preverjajo, ali je bila na sodišču vložena sodna ureditev meje ali ne in šele nato bodo v skladu z odgovorom sodišča tudi ukrepali, je pojasnila Bernarda Berden z Geodetske uprave RS

11. 5. 2005:

Kot posledico nesoglasij znotraj islamske skupnosti v Sloveniji, so v Sarajevu potrdili odstavitev muftija Osmana Đogića.

28. 7 .2005:

Razrešeni mufti Osman Đogić je vložil tožbo proti islamski skupnosti, v kateri zahteva razveljavitev postavitve koordinatorja in svoje razrešitve.

Smo pri kronološkem pregledu kaj izpustili? Imate informacije, ki jih na tej strani ni, pa so pomembne? Pišite nam!

Začetek zbiranja podpisov za referendum o gradnji džamije v Ljubljani, rok je 6. februar 2004. Županja Simšičeva je prepričana, da je referendum neustaven.

Famozna izjava g. Andreja Umeka, nekdanjega ministra za znanost, iz SLS: “Z izgradnjo džamije bi Ljubljana vede ali nevede širila infrastrukturo Al Kaide in drugih terorističnih organizacij”.

Pa še ena izjava iz SLS: “Teroristične organizacije se v veliki meri financirajo s preprodajo drog, zato bi izgradnja džamije nesporno povečala trgovanje z drogami, z izgradnjo načrtovanega objekta pa bi uničili tudi naravno in kulturno krajino v Ljubljani in okolici.”

13. 1. 2004:

Mladi forum ZLSD kazensko ovadi člana SLS in nekdanjega ministra za znanost Andreja Umeka zaradi širjenja rasne in verske nestrpnosti.
Nova generacija SLS razmišlja o kazenskih ovadbah proti Mlademu forumu ZLSD.

21. 1. 2004:

Zbranih 6.200 podpisov za referendum.

4. 2. 2004:

Zbranih je dovolj podpisov za referendum o džamiji. Mestni svet mora v 15 dneh sprejeti akt o razpisu referenduma, referendum pa mora biti izveden v nadaljnih 30 do 45 dneh. Simšičeva napove, da bo akt o razpisu referenduma predvidoma zadržala.

6. 2. 2004:

G. Jarc in somišljeniki izročijo podpise za referendum županji. Pri zbiranju podpisov je pomagalo več političnih strank, svojo pomoč pa je med prvimi ponudil tudi župan Ajdovščine in član Nacionalne stranke dela g. Marjan Poljšak, ki ga ima večina še vedno v spominu kot poslanca v državnem zboru.

12. 2. 2004:

Ljubljanska SDS predlaga spremembo lokacije za gradnjo džamije, ker je sedanji predlog na poplavnem območju.

13. 3. 2004:

Na dnevnem redu seje ustavnega sodišča je zahteva mestnega sveta za oceno ustavnosti vsebine zahteve za razpis referenduma o gradnji džamije.19. 3. 2004:
Ljubljanski mestni svetnik Mihael Jarc ustavnemu sodišču predlaga, da zavrže zahtevo za oceno ustavnosti razpisa referenduma o džamiji.

16. 4. 2004:

Islamska skupnost v Sloveniji, ki jo zastopa mufti Osman Đogić, je na ustavno sodišče (US) vložila pobudo za oceno ustavnosti zakona o lokalni samoupravi s predlogom za zadržanje izvrševanja določb tega zakona o razpisu referenduma.

Na isti dan je ustavno sodišče je zavrglo zahtevo ljubljanskega mestnega sveta, naj oceni ustavnost referenduma o ljubljanski džamiji.

20. 4. 2004:

Ljubljanski mestni svetniki so podprli sklep o razpisu referenduma o gradnji džamije in za datum referenduma določili 23. maj.

23. 4. 2004:

Ljubljanska županja Danica Simšič je na ustavno sodišče vložila zahtevo za ustavno presojo sklepa o razpisu naknadnega referenduma o gradnji džamije v prestolnici in tudi za presojo ustavnosti referenduma po vsebini. Enako pobudo pa je na ustavno sodišče vložila tudi Islamska skupnost v Sloveniji, so sporočili iz tajništva omenjene skupnosti

28. 4. 2008:

Ustavno sodišče je do dokončne odločitve zadržalo izvajanje odloka o razpisu naknadnega referenduma o uveljavitvi prostorskega akta, na podlagi katerega naj bi na območju ob Cesti dveh cesarjev zgradili džamijo. Ustavno sodišče je postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti začelo na zahtevo ljubljanske županje Danice Simšič in na pobudo Islamske skupnosti v Sloveniji ter pripadnika te skupnosti Nevzeta Porića.

28. 6. 2004:

Ljubljanski mestni svet je na poziv ustavnega sodišča na nadaljevanju izredne seje po burni razpravi podprl zahtevo županje Danice Simšič za ustavno presojo sklepa o razpisu naknadnega referenduma o gradnji džamije in tudi glede zahteve za presojo ustavnosti referenduma po vsebini. Simšičeva je, kot je znano, zahtevala presojo na ustavnem sodišču, ker naj bi takšen referendum kršil osnovne človekove pravice.

14. 7. 2004:

Ustavno sodišče je v postopku, začetem na zahtevo ljubljanske županje Danice Simšič in na pobudo Islamske verske skupnosti v Republiki Sloveniji, odločilo, da se sklep o razpisu naknadnega referenduma glede gradnje džamije v Ljubljani in sklep o spremembah tega sklepa odpravita.

Bi naj to pomenilo, da je zapletov končno konec?

Osman Đogić meni, da ta odločitev dokazuje, da je Slovenija pravna in demokratična država, v kateri imajo vsi njeni prebivalci, ne glede na narodnost, vero ali raso popolnoma enake pravice, zagotovljene z njeno ustavo.

15. 11. 2004:

Na obzorju so novi zapleti. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so ugotovili, da del zemljišča, ki so ga namenili gradnji džamije, sploh ni v njihovi lasti, saj je še v postopku denacionalizacije. Tako se njihova napoved, da bodo islamski skupnosti do konca oktobra poslali uradno ponudbo za odkup zemljišča, ni uresničila, prodaja pa naj bi stekla šele prihodnje leto. Projekt izgradnje se tako še bolj odmika.

Smo pri kronološkem pregledu kaj izpustili? Imate informacije, ki jih na tej strani ni, pa so pomembne? Pišite nam!

maj 2003:

Predlog sprememb prostorskega načrta je v zaključni fazi, džamija z islamskim kulturnim centrom naj bi stala med Malim Grabnom in Cesto dveh cesarjev na Viču. Težave naj bi nastale, ker je to poplavno območje.

avgust 2003:

Agencija za okolje izda pozitivno odločbo za gradnjo džamije, kljub temu, da gre za poplavno območje. Mufti Osman Đogić je zadovoljen s predlogom lokacije.

november 2003:

Mesta občina Ljubljana skliče javni posvet o gradnji džamije v Ljubljani.

december 2003:

Mestni svet po burni razpravi potrdi spremembe prostorskega akta za območje, kjer naj bi stal islamski verski in kulturni center. Mnenja so vse bolj deljena.

3.  december 2003:

Skupina volivcev s prvopodpisanim Mihaelom Jarcem preda ljubljanski županji zahtevo za razpis referenduma o gradnji džamije v Ljubljani.

30. december 2003:

Znan je rok za zbiranje podpisov za referendum, zbrati je treba 10.878 podpisov.

Smo pri kronološkem pregledu kaj izpustili? Imate informacije, ki jih na tej strani ni, pa so pomembne? Pišite nam!

1970:

Islamska skupnost v Sloveniji se začne zavzemati za izgradnjo džamije konec 60-ih let prejšnjega stoletja. Zaradi pomanjkanja politične volje in drugih razlogov zadeva ostaja v predalih.

1980:

Po Titovi smrti se v 80-ih začne počasno razpadanje stare skupne države…

1990:

…in nastajanje novih držav na območju nekdanje Jugoslavije. Neprimeren čas za ukvarjanje s takšnimi stvarmi, kot je džamija.

2001:

Za prvega slovenskega muftijo je imenovan g. Osman Đogić, ki je pred tem osem let bival v Avstraliji. Đogić znova aktualizira gradnjo džamije v Sloveniji.

2002:

V volilnem letu džamija še ni hvaležna tema za nabiranje političnih točk, zato tudi nihče nima volje, da bi se s tem pretirano ukvarjal. Načeloma so vsi za, še g. Jelinčič in SNS ni izrecno proti.

24. 12. 2002:

Rode se absolutno distancira od kakršnegakoli mnenja o džamiji, Slovence in slovensko politiko pa vendarle poduči, da džamija za muslimane ni isto kot cerkev za kristjane.

Smo pri kronološkem pregledu kaj izpustili? Imate informacije, ki jih na tej strani ni, pa so pomembne? Pišite nam!